Gibanje otrok [7 koristi, ki jih prinaša redno gibanje otrok]

Pomen gibanja otrok

Gibanje otrok je izjemno pomembno za pravilen razvoj otroka. Razvoj otroka pojmujemo kot pojavljanje in razvijanje sposobnosti na gibalnem, spoznavnem in čustvenem področju. Ta področja se prepletajo, in nenehno vplivajo drugo na drugega. Raziskave potrjujejo, da je ustrezno in zadostno gibanje otrok izjemnega pomena za miselno in čustveno področje razvoja otroka.

Postali smo družba, ki je odvisna od tehnologije. Ta je zelo privlačna, ne zahteva nobenega napora, vendar pa jemlje otrokom priložnost in možnost, da bi več časa preživeli pri igri na prostem. Na drugi strani števine študije kažejo, da sta prav preživljanje časa v naravi in gibanje na prostem izjemno koristna za otrokov razvoj. Otroci, ki so veliko v naravi ali so vključeni v karšnokoli gibalno dejavnost, se namreč lažje spopadajo s stresom, imajo redkeje težave s pozornostjo, depresijo in anksioznostjo, so bolj kreativni, bolj telesno dejavni in imajo zato redkeje težave z debelostjo, hkrati pa s preživljanjem časa v naravi razvijejo večje spoštovanje in odgovornost do varovanja okolja.

Pogoj za osvajanje gibalnih spretnosti, kot so vožnja s kolesom, smučanje, plavanje ipd., so ustrezno razvite gibalne sposobnosti, kot so:

  • moč,
    Gibanje otrok
    Gibanje otrok
  • skladnost gibanja,
  • ravnotežje,
  • hitrost,
  • gibljivost ipd.

Gibalne sposobnosti so človekove lastnosti, ki povzročajo individualne razlike v gibalni uspešnosti posameznikov. Tako kot druge človekove sposobnosti so prirojene, vendar se jih je moč z ustrezno vadbo, naučiti.

Kako lahko starši vzpodbujajo gibalne aktivnosti otrok

Skupno preživljanje prostega časa staršev z otroci v naravi je dragocena naložba v boljše družinske odnose in razvoj otroka. Če so starši gibalno aktivni, bo velika verjetnost, da bo takšen tudi otrok. Torej starši so s svojim delovanjem, največji vzor in vzpodbuda otroku.

Otrokom je potrebno omogočiti gibalno športne dejavnosti, ki ne smejo biti ne prelahke in ne pretežke, ampak ravno pravšnje za njihovo starost. Pomembno je tudi, da jim ponudimo jim ustrezne športne pripomočke, ki so prilagojeni otrokovi razvojni stopnji. Priporočljivo je, da se čim več dejavnosti izvaja v naravi. Otroška igrala na prostem so lahko odlična rešitev za popestritev sprehodov v okolici doma, kjer se otroci srečajo z vrstniki in krepijo svoje gibalne sposobnosti s pomočjo raznovrstnih elementov. Primerna zunanja igrala in gibanje na svežem zraku, tako poleg urjenja gibalnih spretnosti in sposobnosti otroka, pripomorejo tudi k zdravju in dobremu počutju otroka.

V predšolskem obdobju naj otrok pridobi čim bolj pestro in široko paleto gibalnih izkušenj, ki so osnova kasnejšim zahtevnejšim gibalnim vzorcem. Koristno je, da starši vedo, kdaj v gibalnem razvoju je otrok sposoben določenih oblik gibanja.

Primerne oblike gibanja otrok do 3. leta starosti:

Hoja, tek, skoki, lazenje, plazenje, plezanje, dviganje, nošenje, potiskanje, vlečenje in visenje so naravna, najpreprostejša gibanja. Predstavljajo gibalno abecedo človeka. Vsak otrok jih osvoji v določenih zaporedjih (npr. plazenje, hoja, tek) približno do tretjega leta starosti.

Primerne oblike gibanja do 6. leta starosti:

Od treh do šestih let starosti se je otrok sposoben naučiti različnih kompleksnejših športnih dejavnosti v preprosti obliki, kot so vodenje žoge, rolkanje, smučanje, osnovne akrobatske spretnosti, drsanje ipd.

 Primerne oblike gibanja do 10. leta starosti:

Med šestim in desetim letom se je otrok sposoben naučiti že zelo zapletenih, tehnično zahtevnejših  gibanj, npr. smučanja, plavanja, vožnje s kolesom, osnov športnih iger, nadzorovanja svojega telesa na orodju, igralih ipd.

 

Z zgodnjim vključevanjem otroka v gibalne aktivnosti, otroku spodbudimo veselje, pozitivno samopodobo, zaupanje vase ter navdušenje za gibanje, ki vpliva na njegov pogled in doživljanje skozi vsa obdobja njegovega življenja. Otrok, ki bo motiviran za gibanje že v zgodnjem obdobju svojega življenja, bo imel pozitiven odnos do gibanja tudi v odrasli dobi. S tem mu postavljamo temelje za nadaljnje življenje.

 

Koristi gibanja otrok

Raziskave so pokazale naslednja spoznanja o koristih, ki jih otroku prinaša gibalna dejavnost:

1. Gibanje otrok je bistvenega pomena za njihov razvoj in zdravje.

Gibanje in gibalne igre (lovljenje, skrivanje, sankanje, smučanje…) pozitivno vplivajo na razvoj mišic in okostja otroka, kar je za otrokov razvoj velikega pomena. Otrok, ki bo gibalno aktiven, bo imel tudi bolje razvito muskulaturo, trdnejše kosti

Ker se otroci in mladostniki zaradi drugačnega načina preživljanja prostega časa gibajo manj, v državah razvitega sveta zaznavamo porast prekomerne telesne teže in debelosti že pri najmlajših. Pojavljajo se nekatera obolenja, ki sicer niso značilna za mladostnike, povezana pa so z neprimerno prehrano in pomanjkanjem gibanja. Opaziti je tudi vse manjšo gibalno učinkovitost otrok in mladih.

Malčki, ki nimajo dovolj možnosti za gibanje, imajo pogosto težave pri oblikovanju temeljnih gibalnih vzorcev. Ti so podlaga za kasnejše usvajanje zapletenejših gibanj in vključevanje v športno vadbo.

2. Gibanje otrok izboljšuje odnose z vrstniki in vključevanje otrok v družbo.

Gibanje otrok je prevladujoča dejavnost otroških skupin, še posebno v prvih letih obiskovanja šole. Športne dejavnosti in športno znanje, otroku prinašata samozavest in višji položaj v skupini, kar povratno vpliva na otrokovo predstavo o njegovih lastnih gibalnih sposobnostih in zmožnostih.

Visoko vrednotenje gibalnih spretnosti in od njih odvisno sprejemanje v skupino velja še posebej za dečke. Poraja jim občutek tekmovalnosti, da strmijo k tem, da so čim boljši. Otroci, ki pri tem zaostajajo, se gibalnim dejavnostim večinoma izogibajo in se raje odločajo za individualne prostočasne dejavnosti brez gibanja, kot sta na primer branje, uporaba pametnih telefonov, gledanje televizije ipd., kar jih počasi, a vztrajno vodi v izolacijo, stran od družbe sovrstnikov. Dokazano je bilo, da takšni otroci izražajo več žalosti, negativizma,in manj volje do dela, se hitreje razjezijo in uporabljajo manj učinkovito strategijo reševanja sporov v primerjavi z gibalno dejavnejšimi otroki.

3. Gibanje otrok spodbuja njihovo samostojnost.

Gibanje otroka krepi otrokovo samostojnost v odnosu do staršev, učiteljev in drugih pomembnih oseb. Zanimivi izsledki domačih in tujih raziskav kažejo, da se dobri odnosi otroka s starši odražajo v večji samostojnosti otroka in tudi njegovi boljši vključenosti v gibalne dejavnosti. Veljalo naj bi tudi obratno.

4. Gibanje otrok zmanjšuje vedenjske težave.

Gibalna dejavnost in šport se velikokrat uporabljata kot oblika intervencije, namenjene izboljšanju ali spremembi stopnje kriminala. Severne države že od šestdesetih let načrtno financirajo športne in gibalne dejavnosti, saj se zavedajo pomembnosti gibalne dejavnosti v procesu zdravega vključevanja mladih v družbo.

Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj telo zmore, doživlja veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase. Gibanje daje otroku občutek ugodja, varnosti, veselja, skratka dobrega počutja. Otrok raziskuje, spoznava in dojema svet okrog sebe. V gibalnih dejavnostih je telo izhodiščna točka za presojo položaja, smeri, razmerja do drugih; otrok razvija občutek za ritem in hitrost ter dojema prostor in čas.

5. Gibanje otrok prispeva k uspehu v šoli.

Najprodornejši raziskovlec na tem področju je kanadski raziskovalec Shephard, ki ugotavlja, da pri povečanju vključevanja otroka v gibalne dejavnosti med ostale otrokove šolske obveznosti in zmanjševanju časa drugim predmetom, ne pride do slabšega uspeha pri šolskih ocenah in rezultatih na testih znanja. Nasprotno, šolski uspeh se izboljša, še posebno pri otrocih, ki nimajo predznanja ali prej niso obiskovali predšolske vzgoje oz. vrtca. Te ugotovitve so bile pozneje večkrat potrjene. Navedeni rezultati nasprotujejo zaskrbljenosti staršev in učiteljev, da redno gibalno udejstvovanje ogroža otrokovo udejstvovanje pri drugih šolskih predmetih. Ravno nasprotno, po teoriji celostnega razvoja tako udejstvovanje razvija tudi tiste spretnosti in veščine razvojnih področjih, ki so pomembne za šolsko uspešnost. Tudi v slovenskem prostoru so raziskave to potrdile, zato je skrb staršev, da bo otrok zanemaril ali imel manj časa za šolske obveznosti, odveč. Bolj kot je prostočasna vadba pogosta in organizirana, bolj narašča šolska uspešnost v smislu izboljšanja delovnih navad in tudi samih dosežkov.

6. Gibanje otrok razvija njihove delovne navade.

Gibalna dejavnost razvija in krepi delovne navade. Lastnosti, ki jih morajo imeti športniki so discipliniranost, sprejemanje režima dela, sprejemanje omejitev in odrekanj. Zato gibalne dejavnosti otroku krepijo te lastnosti, ki pa so zelo pomembne tudi na drugih področjih razvoja. Ritem, vzpostavljen v športni dvorani, se prenaša tudi na šolo ali na delo. . Redno prihajanje na vadbo pomeni enako kot redno pisanje domačih nalog ali sprotno učenje. Vsaka prostočasna dejavnost (ne le gibalne dejavnosti), ki ima dosleden režim dela, razvija delovne navade, ambicije po dosežkih, stremljenje k uresničevanju ciljev ter vpliva na razvoj sposobnosti in spretnosti, ki so pomembne za uspeh v družbi. Disciplina rednega dela, spoprijemanje s težavami tukaj in zdaj, opravljanje nalog brez odlašanja, krepijo pri otroku prepričanje, da vaja dela mojstra.

7. Gibanje otrok uči spoštovanja do sebe in drugih.

Gibalne dejavnosti vzgajajo in pripravljajo otroka za življenje v skupnosti, učijo ga sodelovanja z drugimi, podpore sotekmovalcev, a hkrati tekmovanja z njimi. Poleg tega se bo s pomočjo gibalnih oz. športnih dejavnosti, otrok znal ceniti, se postaviti za sebe, sprejeti grajo in pohvalo (nagrado), se samonagraditi in omejiti, truditi, vztrajati in zahtevati plačilo oz.nagrado za svoje delo. Gibanje otrok torej krepi tudi njihov odnos do sebe in do drugih.

 

Vpliv okolja in družine na gibanje otrok

Koliko se bo otrok gibal, je odvisno od številnih dejavnikov. Med njimi so:

  • pouk šolske športne vzgoje,
  • gibalno udejstvovanje staršev in domača vzgoja,
  • vpliv javnih občil in vrednot družbe, itd.

Ker otrok ne izbira sam v kakšno družino se bo rodil, bodisi v bolj ali manj športno naravnano, vplivajo na gibalno dejavnost otrok tudi državne institucije, v katere je vsak otrok obvezno vključen.

Organizirane oblike predšolske vzgoje in osnovna šola so tiste, ki imajo največji vpliv na razvoj navad rednega gibanja.

Šola lahko z bogato ponudbo prostočasnih gibalnih dejavnosti pomembno poveča gibanje otrok. Prostočasni programi morajo biti za otroke privlačno organizirani in prilagojeni značilnostim njihovega razvoja.

Gibanje otrok ni pomembno samo za otrokov telesni in gibalni razvoj, kar je najbolj vidno navzven, temveč tudi za kognitivni, moralni, čustveni in socialni razvoj. Preko gibalne dejavnosti poteka pomemben del socialnega učenja spretnosti in vedenjskih vzorcev, ki so sprejemljivi v določeni družbi in času.

 

 

Kreal

Poglej objave od Kreal
Kreal inženiring d.o.o., Hajdoše 109B, 2288 Hajdina, Slovenija. M: +386 41 748 336
Scroll to top