Urbani prostor zajema dele mest ali naselij, ki prebivalcem omogoča aktivno preživljanje časa v skladu s sodobnimi smernicami in trendi. Kakšen je njegov pomen v današnjem času in kaj moramo upoštevati ob načrtovanju urbanega prostora, pojasnjujemo v objavi.
Urbani prostor in urbanizem
Urbanizem je strokovno področje, ki se ukvarja z načrtovanjem in urejanjem naselij in mest. Urbanisti preučujejo in načrtujejo gradnje v obstoječih mestih oz. naseljih ali načrtujejo nove dele mest in naselij.
Glavna vprašanja urbanizma so povezana z naravnimi danostmi prostora. Pri tem je potrebno upoštevati:
- naravni prostor , ki je glaven za preživetja človeka.
- socialna vprašanja, ki so povezana s posameznikom ali družbenimi skupinami,
- tehničnavprašanja, kot je na primer načrtovanje prometa in komunikacij.
Naravne danosti so izražene v obliki:
- terena (relief),
- sestavo tal (pedologija),
- podnebja (temperatura, vlaga, vetrovi …),
- vodotokov (potoki, reke),
- jezera in morja (nabrežja, obale) itd.
Zaradi omejitev, ki veljajo pri naravnih virih, se je pri gradnji v širšem prostoru treba zavedati smiselne rabe zemljišč in drugih vplivov na naravne vire.
Socialna vprašanja, ki sestavljajo določen urbani prostor, so različna. V zgodovini je bila med prvimi zagotovo izpostavljena varnost. Skozi vso zgodovino sta pomembna trgovina in delo. Pomembno pa je tudi druženje (socializacija), ki ga poznamo kot zabavo, kulturo, verovanje, izobraževanje, šprotne dejavnosti itd.
Združevanje urbanih funkcij narekuje urejanje določenih tehničnih ravni v naseljih. Do naselij in v njih je treba speljati poti (ceste), po katerih se vrši promet. Pri tem higiena narekuje celostne komunalne ureditve.
Pomen urbanega prostora
Mesta zagotavljajo priložnosti, povezujejo ljudi in pogosto naredijo vsakdanje življenje bolj praktično. A da bi v celoti izkoristili velik potencial naših mest, je nujno, da naša mesta aktivno oblikujemo skladno z najboljšimi interesi državljanov. Hkrati je pravilen urbani prostor pomemben tudi za otroke, njihovo socializacijo in kakovostno preživljanje prostega časa.
Več kot polovica svetovnega prebivalstva svoje vsakdanje življenje preživi v urbanem okolju. V EU skoraj trije od štirih državljanov živijo v mestih. Mesta so tudi ozadje velikega dela družbene in gospodarske dejavnosti države, saj predstavljajo upanje za boljšo prihodnost in nas opominjajo na našo kulturno dediščino.
Kaj moramo upoštevati, ko načrtujemo urbani prostor
Mesto bi bilo treba načrtovati glede na vsakdanje življenje, ki se tam odvija. Da bi dosegli pravičnejši in trajnostnejši urbani prostor in razvoj, je nujno, da nas mesto poveže z našo individualno in kolektivno identiteto. Dobre povezave povečujejo izbiro, podpirajo socialno kohezijo in omogočajo, da so mesta živahna in varna ter olajšajo človekovo interakcijo. Kakovostni urbanistični dizajn upošteva, kako lahko prometna infrastruktura in storitve povežejo in podpirajo trajnostne soseske in mesta. Kraji z dobro povezavo med dejavnostmi in skrbnim postavljanjem objektov omogočajo krajši čas vožnje in s tem manj škodujejo okolju. Prebivalci in obiskovalci se lahko brez težav gibljejo v mestnem okolju, kjer so fizične postavitve in usmeritve enostavno razumljive.
V zadnjih 70 letih so bila mesta po vsem svetu zasnovana z vidika avtomobila. Da bi zadovoljili potrebe prebivalstva, odvisnega od avtomobilov, se je oblika evropskega mesta sčasoma spremenila iz “sprehodnega”, ljudem prijaznega tradicionalnega mesta v kraj, kjer so ulice postale “prostori za avtomobile”, javni mestni prostori pa “prostori za parkiranje «, pri čemer ne upoštevamo njihovega pomena kot prostora za interakcijo, raznolikost in izmenjavo. Medtem ko avtomobilski prevoz zagotavlja prilagodljivost in mobilnost, pa mestno življenje postane manj učinkovito, saj povzroča prometne zastoje, neučinkovito uporabo prostora, večje razdalje med storitvami, onesnaževanje zraka, emisije toplogrednih plinov in izgubo časa. Zvišanje in centralizacija številnih specializiranih mestnih javnih in komercialnih funkcij je prispevala k hitri razširitvi širjenja mest in še povečala odvisnost od avtomobilov.
S celostnim načrtovanjem mest lahko spodbujamo trajnostne načine prevoza, olajšamo interakcije in izboljšujemo kakovost življenja v urbanih območjih.
Urbani prostor je potrebno opremiti po sodobnih smernicah za kakovostno gibanje, s sodobnimi urbanimi izdelki in opremo, kot so npr. inovativne pametne klopi za parke, in drugi tehnološko privlačni in uporabni primočki. Trendi namreč narekujejo vse bolj uporabo “pametne” opreme za urbane prostore, kjer je možna uporaba internetne povezave, polnjenja svojih elektronskih naprav, napajanje s sončno energijo ipd.
Po preučevanju primerov uspešnega načrtovanja mest po vsem svetu lahko ugotovimo, da je celovit pristop k modalnosti ključen za pomoč prebivalcem in obiskovalcem, da se počutijo dobro in da jim omogočimo možnosti trajnostne mobilnosti in aktivnega življenja.
Privlačen urbani prostor, ki je zasnovan z veliko mero skrbnosti iz človeškega vidika, izboljšajo počutje ljudi, njihovo socialno življenje ter olajšajo vožnjo skozi mesto s sodobnimi prometnimi povezavami.
Mestna vozlišča s težje prevoznimi tokovi so zelo pomembni prostori in zahtevajo posebno skrb, da se ljudem olajša prevažanje po mestu.
Da bi prometni sistem kot celota dobro deloval, je treba posvetiti pozornost celotni strukturi in mestnim povezavam, ki povezujejo vozlišča. Dojemanje krajev kot “bližjih” ali “bolj oddaljenih” je zelo odvisno od zasnove teh povezav.
Celovito urbanistično načrtovanje zahteva vključevanje državljanov, arhitektov in načrtovalcev ter drugih zainteresiranih ljudi.
Preverjene metode podpirajo načrtovalce pri doseganju ciljev za trajnostni razvoj mesta: Ustvarjanje mest je pristop k urbanističnemu načrtovanju, ki si prizadeva za krepitev povezav med ljudmi in kraji.
